Do referendumskega dne 11. oktobra sta ostala še približno dva tedna, nova javnomnenjska raziskava inštituta Mediana pa kaže precej zanimivo razpoloženje med vprašanimi.
Slovenski volivci bodo odločali na štirih referendumih – o RTV-prispevku, družbeno koristnem delu v povezavi z denarno socialno pomočjo, volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah ter spremembah Zakona o parlamentarni preiskavi.
Raziskava Mediane, pripravljena za 24UR, trenutno pri vseh štirih vprašanjih kaže več odgovorov ZA kot PROTI. Vendar pri nekaterih temah razlika ni velika, precejšen pa je tudi delež ljudi, ki se še niso odločili.
Največ podpore pri pogojevanju socialne pomoči
Najbolj izrazit rezultat je raziskava pokazala pri vprašanju, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne ljudi, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.
ZA bi po anketi glasovalo 70 odstotkov vprašanih.
PROTI bi jih bilo 18,6 odstotka, približno osem odstotkov pa se še ni odločilo.
Med vsemi štirimi referendumskimi vprašanji je prav pri tej temi trenutno razlika med zagovorniki in nasprotniki največja.
Kaj natančno pomeni referendum o volilni pravici tujcev?
Pri tem vprašanju je pomembna podrobnost, ki jo krajši naslovi pogosto izpustijo.
Ne glasuje se o odvzemu lokalne volilne pravice vsem tujcem.
Vprašanje se nanaša na to, ali naj imajo pravico glasovati na lokalnih volitvah državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Tudi pri tem vprašanju trenutno več odgovorov ZA
Po raziskavi Mediane bi pri vprašanju o lokalni volilni pravici 53,6 odstotka vprašanih glasovalo ZA.
PROTI bi glasovalo 35,5 odstotka sodelujočih.
6,6 odstotka vprašanih še ne ve, kako bi glasovali, nekaj več kot štirje odstotki pa na vprašanje niso želeli odgovoriti.
Rezultat torej trenutno kaže prednost odgovora ZA, vendar je razlika precej manjša kot pri vprašanju o socialni pomoči.
RTV-prispevek: anketa kaže 52 odstotkov ZA ukinitev
Veliko pozornosti je pričakovano deležen referendum o obveznem RTV-prispevku.
Volivci bodo odgovarjali na vprašanje, ali naj se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.
Po novi raziskavi bi 52 odstotkov vprašanih glasovalo ZA ukinitev obveznega RTV-prispevka.
PROTI ukinitvi bi glasovalo 37,1 odstotka.
Neopredeljenih je 7,7 odstotka, okoli tri odstotke sodelujočih pa ni želelo odgovoriti.
Razlika pri RTV-prispevku je opazna, vendar izid še ni glasovanje
Čeprav trenutna anketa kaže prednost zagovornikov ukinitve obveznega prispevka, je pomembno razlikovati med javnomnenjsko raziskavo in dejanskim referendumskim rezultatom.
Anketa predstavlja razpoloženje vprašanih v času izvedbe raziskave. Do 11. oktobra se lahko del neopredeljenih volivcev še odloči, pomembna pa bo tudi dejanska volilna udeležba.
Najbolj odprto ostaja četrto vprašanje
Precej drugačna slika je pri zakonodajnem referendumu o spremembah Zakona o parlamentarni preiskavi.
ZA uveljavitev novele bi po anketi glasovalo 36,9 odstotka vprašanih.
PROTI bi jih bilo 28,8 odstotka.
Najbolj izstopa podatek, da kar 27,5 odstotka vprašanih še ne ve, kako bi glasovalo.
Pri tem vprašanju zato ni pravilno govoriti o jasni večinski podpori. Trenutno je odgovor ZA pogostejši od odgovora PROTI, vendar je delež neopredeljenih zelo velik.
11. oktobra bodo torej štiri glasovanja
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume – o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Poleg njih bo istega dne potekal še zakonodajni referendum o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi.
Zakaj so posvetovalni referendumi drugačni?
Pri treh vprašanjih gre za posvetovalne referendume.
To pomeni, da volivci izrazijo svoje stališče o političnem oziroma zakonodajnem vprašanju, rezultat pa nima povsem enakega neposrednega pravnega učinka kot rezultat zakonodajnega referenduma.
Četrto glasovanje, povezano z Zakonom o parlamentarni preiskavi, je zakonodajni referendum.
Stranke že vodijo intenzivno kampanjo
Referendumska kampanja se je uradno začela 11. septembra.
Koalicijske in opozicijske stranke pri posameznih vprašanjih predstavljajo precej različne argumente in volivce pozivajo k podpori oziroma zavrnitvi predlogov.
Prav zato je mogoče pričakovati, da bodo prihodnji dnevi politično še precej intenzivni.
RTV-prispevek ena najbolj odmevnih tem
Vprašanje financiranja RTV Slovenija že dolgo deli slovensko javnost.
Zagovorniki ukinitve obveznega prispevka praviloma poudarjajo potrebo po drugačnem sistemu financiranja in večji izbiri za državljane.
Nasprotniki ukinitve opozarjajo, da stabilno javno financiranje vpliva na delovanje in neodvisnost javnega medijskega servisa.
O tem, kateri argumenti bodo prepričali več volivcev, bodo odločili volivci sami 11. oktobra.
Tudi vprašanje tujcev ima pomembno razlikovanje
V javni razpravi se pogosto uporablja izraz »volilna pravica tujcev«, vendar je referendumsko vprašanje ožje.
Predlog ne govori o odvzemu lokalne volilne pravice državljanom drugih članic EU, temveč se nanaša na državljane držav, ki niso članice Evropske unije.
Ta podrobnost je pomembna za pravilno razumevanje tega, o čem bodo volivci dejansko odločali.
Največja razlika trenutno pri socialni pomoči
Če primerjamo vse štiri rezultate Mediane, je trenutno najjasnejša slika pri pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom.
70 odstotkov podpore močno presega delež nasprotnikov, medtem ko je pri zakonu o parlamentarni preiskavi razlika med odgovoroma bistveno manjša.
Anketa ni napoved končnega rezultata
Pri interpretaciji številk je pomembna previdnost.
Javnomnenjska raziskava pokaže odgovore vzorca vprašanih v določenem trenutku. Ne zagotavlja, da bodo enaka razmerja tudi med ljudmi, ki bodo 11. oktobra dejansko prišli na volišča.
Na končni rezultat lahko vplivajo kampanja, spremembe mnenja neopredeljenih in predvsem volilna udeležba.
Trenutna slika: ZA pred PROTI pri vseh štirih vprašanjih
Če rezultate strnemo, nova raziskava Mediane trenutno kaže:
- 70 % ZA pogojevanje socialne pomoči z družbeno koristnim delom,
- 53,6 % ZA predlog glede lokalne volilne pravice državljanov tretjih držav,
- 52 % ZA ukinitev obveznega RTV-prispevka,
- 36,9 % ZA uveljavitev novele Zakona o parlamentarni preiskavi.
Pri vseh štirih je delež ZA trenutno višji od deleža PROTI, vendar so razlike in deleži neopredeljenih zelo različni.
Končno besedo bodo imeli volivci
Raziskava tako ponuja prvi zanimiv vpogled v razpoloženje pred 11. oktobrom, ne daje pa odgovora, kakšen bo dejanski rezultat glasovanja.
Predvsem pri vprašanjih z večjim deležem neopredeljenih se lahko razmerja do referendumskega dne še precej spremenijo.
Končno odločitev bodo sprejeli volivke in volivci na referendumih 11. oktobra.
