Politični spor med poslanko Levice Natašo Sukič in predsednikom državnega zbora Zoranom Stevanovićem očitno še zdaleč ni končan. Nov videoposnetek, ki ga je na Facebooku objavila stran Odkrita Slovenija, je ponovno sprožil burne odzive in razpravo o Stevanovićevem položaju na čelu parlamenta.
Sukičeva je bila do predsednika državnega zbora v zadnjih tednih večkrat zelo kritična, njene izjave pa so postale še ostrejše po medijskih razkritjih o Stevanovićevih preteklih pravnomočnih obsodbah. Mediji so septembra poročali o najmanj štirih pravnomočnih obsodbah iz njegove preteklosti.
Sukičeva zahtevala politično odgovornost
Poslanka Levice je javno poudarjala, da bi morala stranka Resnica zaradi teh razkritij razmisliti o Stevanovićevem položaju.
Po njenem mnenju bi moral bodisi sam odstopiti bodisi bi morala njegova stranka ukrepati in omogočiti njegovo zamenjavo na mestu predsednika državnega zbora.
Njena kritika ni bila usmerjena samo v posamezne sodne primere, ampak tudi v vprašanje politične odgovornosti človeka, ki opravlja eno najvišjih funkcij v državi.
Opozorila tudi na dvojna merila
Sukičeva je ob tem opozorila na, po njenem mnenju, dvojna merila v slovenski politiki.
Izpostavila je, da politične stranke pri nekaterih funkcionarjih zelo ostro zahtevajo odgovornost zaradi domnevnih ali potrjenih nepravilnosti, medtem ko se pri drugih podobne zadeve obravnavajo precej drugače.
Gre za njeno politično oceno, ki jo Stevanović in njegovi podporniki zavračajo.
Stevanović očitke zavrača
Zoran Stevanović je v preteklih odzivih poudarjal, da gre pri delu razkritih primerov za stare in pravno zaključene zadeve ter da zaradi njih ne namerava odstopiti.
Ob kritikah opozicije je večkrat vztrajal, da svojo funkcijo opravlja v skladu s poslovnikom in da politični nasprotniki skušajo njegovo preteklost uporabiti za njegovo odstranitev s položaja.
Poskus razrešitve že propadel
Napetosti so dosegle vrhunec 22. septembra, ko je državni zbor glasoval o predlogu za Stevanovićevo razrešitev.
Za njegovo razrešitev je glasovalo 37 poslancev, proti pa 49. Za uspeh predloga bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov.
Stevanović je tako ostal predsednik državnega zbora.
Opozicija mu očita tudi način vodenja parlamenta
Predlog za razrešitev ni bil povezan samo z njegovimi starimi sodnimi postopki.
Svoboda, SD in Levica so mu očitale tudi kršitve pri vodenju državnega zbora in odgovornost za postopke, zaradi katerih niso bile odrejene nekatere parlamentarne preiskave.
Stevanović je te očitke zavrnil in poudaril, da o dnevnem redu glasuje celoten državni zbor, ne pa njegov predsednik sam.
Spor se očitno še ne končuje
Novi posnetek in ponovne ostre besede Nataše Sukič kažejo, da tema kljub neuspešni razrešitvi še ni zaključena.
Opozicijske stranke še naprej problematizirajo Stevanovićev položaj, njegovi politični zavezniki pa poudarjajo, da je državni zbor o njegovi razrešitvi že glasoval in da zanjo ni bilo dovolj podpore.
Ali bodo nova razkritja ali politični pritiski ponovno odprli vprašanje njegovega položaja, za zdaj ni mogoče napovedati. Jasno pa je, da ostaja odnos med Stevanovićem in delom opozicije izjemno napet.
